Besedice kaj, aŭ, sed, plus, minus in nek so vezniki. O nek preberite v pojasnilih o zanikanju.

Kaj

Kaj povezuje dve zadevi, ki imata isto funkcijo v stavku.

Če je več kot dve zadevi z enako funkcijo, potem običajno postavimo kaj le pred zadnjo, predvsem če je zelo dolgo naštevanje zadev. Tam, kjer manjka kaj, lahko v govoru malo zastanemo. Pisno tam postavimo vejico:

V pogovornem slogu včasih v celoti izpuščamo kaj:

Za trajen poudarek lahko uporabimo kaj pred vsemi zadevami, tudi pred prvo.

Raznovrstni odnosi med povezanimi stavki

Kadar so stavki povezani s kaj, lahko ta povezava predstavlja mnoge različne pomenske odnose. Kakšen je odnos, moramo razumeti iz konteksta:

Aŭ

Aŭ deluje enako kot kaj. Lahko povezuje enake zadeve na enake načine, vendar aŭ kaže, da so povezane zadeve alternative. Aŭ prikazuje, da lahko izbiramo med povezanimi zadevami ali da je negotovo, katera izmed njih velja:

Navadno je aŭ izključevalen. To pomeni, da lahko velja le ena od alternativ. Včasih pa je aŭ vključevalen. Tedaj dovoljuje, da izberemo več kot eno od alternativ (eventualno celo vse). Ali je aŭ vključevalen ali izključevalen, pokaže kontekst. Za poudarjeno prikazovanje, da je aŭ izključevalen, lahko uporabimo aŭ pred vsako alternativo. Za prikaz, da je aŭ vključevalen, uporabimo v nekaterih primerih, zlasti v pisnem jeziku, izraz kaj/aŭ: La vojaĝo okazos per trajno kaj/aŭ buso. = La vojaĝo okazos per trajno aŭ buso, aŭ per trajno kaj buso. La vojaĝo okazos per trajno aŭ buso aŭ ambaŭ. Navadno ne uporabljamo kaj/aŭ v govorjenem jeziku, le v pisnem. Zdi se priporočljivo izogibati se kaj/aŭ tudi v pisni uporabi. Bolje je neposredno našteti možnosti izbora vseh alternativ.

Sed

Veznik sed povezuje stavke ali stavčne člene in prikazuje, da so si oni nekako v nasprotju:

Sed nastopa pogosto skupaj s tamen, ki tedaj poudarja nasprotje:

Če uporabimo tamen, lahko pogosto prav tako dobro uporabimo kaj namesto sed, ker že tamen dobro izraža nasprotje:

Tamen ima navadno vlogo prislovnega določila, medtem ko je sed veznik. Zato nastopa sed na začetku svojega stavka, medtem ko se lahko tamen pojavi v različnih položajih znotraj stavka. Včasih se pojavi tamen na začetku glavnega stavka, ki je tesno povezan s predhodnim glavnim stavkom. Tedaj dobi tamen nekakšno vezniško vlogo. Tamen je tedaj praktično enak kot sed. Lahko bi tudi rekli, da je sed ali kaj zaradi samoumevnosti izpuščen: Li estas tre ekkolerema kaj ekscitiĝas ofte ĉe la plej malgranda bagatelo; tamen li estas tre pardonema, li ne portas longe la koleron kaj li tute ne estas venĝema.

Plus in minus

Besedici plus in minus se uporabljata v glavnem v matematičnih in podobnih izrazih za predstavitev simbolov + (plus) in - (minus). Plus prikazuje prištevanje, pozitivnost ipd. Minus prikazuje odštevanje, negativnost ipd.

Včasih pa se plus uporablja kot veznik namesto kaj, kadar gre za prištevanj ali podobno. Minus lahko podobno nadomesti sed ne, kadar gre za odštevanje in podobno.

Včasih sta plus in minus uporabljena kot predloga, podobno kot kun in sen, vendar vedno brez končnice N zadaj. Vendar je priporočljivo vedno uporabljati plus in minus kot veznika v skladu s predhodnimi zgledi in postaviti končnico N, kadar to zahteva stavčna funkcija.

Vezniki med besednimi štrclji

Včasih, zlasti v pisanih besedilih, uporabljamo kaj za povezovanje dveh ali več elementov zložene besede, da bi skrajšali stavek:

Takšni stavki so dokaj nenaravni. Na splošno niso priporočljivi, zlasti kadar vsebujejo besedne štrclje brez končnic, kar v esperantu navadno ni možno. Raje uporabite druga sredstva za krajšanje stavkov: