Samostalniki so imena zadev, predmetov, pojmov, ljudi, živali, pojavov, dejanj, lastnosti, vrst, posameznikov itd. V esperantu imajo samostalniki končnico -o.
- tablo - miza = ime predmeta
- hundo - pes = ime živalske vrste
- saĝo - modrost = ime lastnosti
- amo - ljubezen = ime čustva
- kuro - tek = ime dejanja
- martelado - nabijanje = ime delovanja
- Petro - Peter = osebno ime
- Jokohamo - Jokohama = ime mesta
Za samostalniško končnico O lahko sledi končnica J za množino, in tožilniška končnica N.
| tabloj | tablon | tablojn |
| hundoj | hundon | hundojn |
Samostalniško končnico O lahko nadomestimo z apostrofom, vendar le, kadar ne sledi J ali N: hund' = hundo, saĝ' = saĝo, am' = amo, kur' = kuro, Jokoham' = Jokohamo.
Uporaba samostalnikov
Samostalniki, ali pravilneje stavčni členi s samostalnikom kot glavno besedo, nastopajo v stavkih predvsem kot osebek, predmet, prislovno določilo ali zvalnik, a lahko nastopajo tudi kot dopolnilni opis ali opis povedkovega določila druge besede:
-
La bona virino trankviligis sian soifon. - Dobra ženska je potešila svojo žejo.
Stavčni člen la bona virino, katerega vodilna beseda je samostalnik virino, nastopa kot osebek.
-
Mi vidas leonon. - Vidim leva.
Samostalnik leonon nastopa kot predmet (in ima zato tožilniško končnico N).
-
Ludoviko, donu al mi panon. - Ludvik, daj mi kruh.
Stavčni člen Ludoviko nastopa kot zvalnik.
-
Sur la fenestro kuŝas krajono kaj plumo. - Na oknu ležita svinčnik in pero.
Samostalniški stavčni člen sur la fenestro nastopa kot krajevno prislovno določilo (in ima zato krajevni predlog sur).
-
La dentoj de leono estas akraj. - Zobje leva so ostri.
Samostalniški stavčni člen de leono nastopa kot svojilno dopolnilo stavčnega člena la dentoj (in ima zato predlog de).
-
Mi estas muzikisto. - Jaz sem glasbenik.
Samostalnik muzikisto nastopa kot povedkovo določilo osebka mi.
Samostalniške besedice
Nekatere od besedic lahko v esperantu nastopajo v povedi samostalniško, vendar nimajo končnice O. Takšni so osebni zaimki, tabelne besede z U in O, imena esperantskih črk, števniki in besedica ambaŭ.
Tudi količinski prislovi lahko nastopajo samostalniško.
Lastna imena
Popolnoma esperantizirana lastna imena imajo vedno končnico O: Anno, Petro, Teodoro, Mario... Tudi neesperantizirana lastna imena so samostalniki, a navadno nimajo končnice O: Anna, Peter, Theodore Roosevelt, Marie Curie, Deng Xiaoping. Pri takšnih imenih lahko opustimo tožilniško končnico N, celo če stavčni člen v načelu zahteva takšno končnico. Preberite bolj podrobno v pojasnila o končnici N.